risba: Maja Kastelic, pesem: Milena Batič, Cicido, 2019
MAJA KASTELIC (1981) je ilustratorka in avtorica nagrajene slikanice Deček in hiša. Z odliko je zaključila študij slikarstva pri prof. Metki Krašovec na ALUO Ljubljana ter zatem vpisala znanstveni magisterij Filozofije in teorije vizualne kulture (FHŠ Koper). Za svoje delo na področju ilustracije je prejela številna priznanja in nagrade (priznanje Hinka Smrekarja 2012, plaketa Hinka Smrekarja 2014, Levstikova nagrada 2015, nagrada Kristine Brenkove 2015, častna lista IBBY 2016), uvrščena je bila na leta 2015 je bila uvrščena na razstavo ilustratorjev na sejmu otroških knjig v Bolgni ter med Bele vrane (2015 Deček in hiša, 2016 Prva ljubezen). Njene ilustracije so bile razstavljene na številnih izborih in so izšle v knjižnih prevodih po vsem svetu, po njeni slikanici pa je bila narejena tudi lutkovna predstava (LGM, 2017). Sodeluje z najuglednejšimi slovenskimi in tujimi založbami, posebej pa se izkazuje z otroškimi knjigami brez besed, kot je denimo En dan, v kateri se je preizkusila v digitalni ilustraciji in ki je izšla pri Oxford University Press ter govori o tem, kaj različni ljudje počnejo ob različnih delih dneva. Njena prva avtorska slikanica Deček in hiša, ki o dečkovem raziskovanju skrivnostne hiše prav tako pripoveduje brez besed, ji je leta 2012 prinesla nagrado Hinka Smrekarja.
V reviji Cicido redno objavlja in likovno pretvarja kratke pesmi slovenskih avtorjev v protostripe. Upodobila je denimo pesmi Nika Grafenauerja, Ferija Lainščka, Vide Jeraj, Anje Štefan, Toneta Pavčka, Neže Maurer ter drugih. Ilustrirala je tudi znano pravljico Svetlane Makarovič Korenčkov palček. Njene ilustracije v Cicidoju se stripu približujejo s kadriranjem in pripovedovanjem zgodbe z več sopostavljenimi sličicami. V predelavah literarnih besedil se pogosto v stripu ohrani le govor, s čimer se besedilo skrči na minimum, risba pa pripoveduje, kar so v prozi ali poeziji opisovale črke. S tem medij stripa nadgradi predlogo, saj podobe in besede z medsebojnim sodelovanjem pripovedujejo na način, kot posamično ne bi mogle. Stripi ne potrebujejo nujno govornih oblačkov, tudi Maja Kastelic jih ne uporablja, so pa ti prepoznaven del stripovske forme. Obenem je besedilo, ki ga vključi v strip, vizualno obdelano in je del podobe − ni nujno, da je umeščeno zgolj v rob okvirčka ali pod njega, kar je bilo značilno za prve stripe nasploh.
risba: Maja Kastelic, pesem: Feri Lainšček