Akademska slikarka Anka Kočevar se pri svojem likovnem delu posveča predvsem najmlajši publiki, pri čemer pa njeno delo ni vezano zgolj na polje knjižne ilustracije, temveč tudi animacije. V vlogi animatorke je do sedaj sodelovala pri številnih risanih filmih. Med temi velja denimo izpostaviti serijo animacij Princ Ki-Ki-Do, ki jih je ustvarjala skupaj z režiserjem Grego Mastnakom, ter animirani film Steakhouse režiserke Špele Čadež, medtem ko v zadnjem času razvija svoj kratki animirani film z naslovom Hrošč Govnač. Na pričujoči razstavi se Anka Kočevar predstavlja predvsem s knjižno ilustracijo; pregled ilustratorskih del, nastalih v zadnjih dveh letih, razkriva slogovno raznoliko gradivo, namenjeno mlajši publiki, pri čemer predstavitev njenega siceršnjega dela zaokroža še stripovski prvenec z naslovom Zaspani Ánzili (zbirka Minimundus, Forum Ljubljana, 2023).
Umetničina likovna govorica prinaša stopnjevane realistične naglase, ki jih avtorica vsakič znova spretno prilagaja literarnim predlogam oziroma načinu, kako je likovna oprema integrirana v samo besedilo. Serija manjših vinjet oziroma celostranskih ilustracij v zbirki Kitajski miti in legende (založba Miš, 2022) tako prinaša niz podob z izjemno detajlirano in mestoma tudi nasičeno kolorirano risbo, ki pride še zlasti do izraza pri prizorih iz narave. Tu se celotno vidno polje podobe spreminja v bogato teksturirano strukturo, sestavljeno iz številnih drobnih potez oziroma raznolikih šrafur in ponavljajočih se vzorcev. Svojevrstno likovno razgibanost avtorica dosega tudi s pomočjo senčenja oziroma izrabo kontrastov, kjer se detajlirana polja ritmično prekinjajo z monokromatskimi in precej bolj ploskovitimi pasusi. Sorodne poudarke zasledimo denimo tudi pri ilustracijah etiopske ljudske pravljice z naslovom Ogenj v gori (Ciciban #6, 2023), kjer pa avtorica s pomočjo poudarjenega senčenja ter igre senc in svetlobe dosega še bolj intenzivno plastičnost prizorov.
Scela drugačen pristop k podobi in njeni izraznosti pa je avtorica uporabila pri delih, kjer sta tekst in podoba integrirana na povsem drugačen način, kar narekuje že sama besedilna zvrst predloge. Izrazitejša ploskovitost v kombinaciji z večjo shematičnostjo, kot tudi poudarjena črtna risba in pritajena barvna lestvica, kažejo na nekoliko predrugačeno likovno sintakso, ki tako dosega večjo neposrednost in liričnost. Tako ilustracije v knjigi pisateljice Slavice Remškar z naslovom Kdo je pomagal zajčku?, ki je v letošnjem letu izšla pri založbi Miš, kot tudi že omenjeni stripovski prvenec, ki je nastal po predlogi istoimenske rezijanske pravljice, odlikujeta bolj minimalistično naravnana motivika in večja igrivost, kar avtorica ponekod dopolnjuje še z domiselnim kolažiranjem. Prej bolj zadržana gestualnost in dinamika upodobljenih teles se zdaj umikata figuram, ki so izredno razgibane, ujete sredi gibanja ter medsebojne interakcije, kar se odraža tudi v bolj plastičnih in razsrediščenih kompozicijah.
Umetnica s svojo heterogeno in prepričljivo likovno govorico vsekakor zmore navdušiti gledalca ter ga z inovativnostjo in svežino svojega ustvarjanja vpeljati v čarobnost pripovedi. Razstava tako ponuja nazoren in zaokrožen uvid v njeno delo, ki zagotovo predstavlja nespregledljiv doprinos k sodobnemu likovnemu ustvarjanju za najmlajše.
Matjaž Brulc